»Že od samega začetka je bilo mišljeno, da bo to knjiga, ki pripoveduje o travmi ... Med pisanjem sem veliko premišljevala o tem, kako se soočamo s travmatičnimi dogodki skozi zgodovino kot družba in kot posamezniki. Vendar pa nisem hotela pisati o žrtvah.«

»Želim si, da ne bi bilo to zame povezano s tako travmatičnim dogodkom, a to je prava divjina življenja. Kako ujeti kaos v lepoto. Garala sem, da sem se ozdravila in se naučila, kako se spraviti z osebo, ki me je napadla, in kako se spraviti sama s seboj.«

»Lahko si predstavljate, kako travmatična je ta poškodba za otroka, družino, za celo njihovo skupnost.«

»Amin tik pred poroko s svojim dolgoletnim fantom, a najprej se mora soočiti s travmatično preteklostjo in skrivnostmi, o katerih je molčal več kot dvajset let.«

»Nimamo popolnega vpogleda v to, kako je ta operacija potekala in kako se je zgodila ta tragična napaka.«

»Strah, ponižanje, slaba samopodoba, krivda, ki spremljajo travmatične dogodke, se dajo popraviti s podpornim odnosom do žrtve in z ozaveščanjem.«

»Prepričan sem, da srečno otroštvo ni dobra tema za knjigo. Nasprotno, zanič je. O srečnem otroštvu lahko napišeš samo komedijo, benevolentno komedijo. Vsaka knjiga o otroštvu, ki kaj velja, je travmatična.«

»Če potrebujete psihoterapijo, to ne pomeni, da je s tabo nekaj narobe, ampak življenje ima svojo pot, zgodijo se travmatične stvari.«

»S kakšnimi izzivi se spopadajo in kako se to odraža genetsko?«